Z bogom

14 11 2009

Žalosten sem. To ni bilo po trebno. Tega nihče ni pri čakoval. Od šel je še en velik človek.Upam da ste vsi vi ne gativci zdaj kaj bol srečni. Nisma se po znala,in žal mi je da ne boma mogla ni koli spiti pijačke in se po govorit kot kolega,kar sma tudi bila.

  • Share/Bookmark

Dejanja

Informacije o objavi



20 odzivov v “Z bogom”

14 11 2009
Lipe (09:44) :

Bravo, popolnoma isto sem htel reči pa si me prehitel. Upam da so negativci zdej srečni.

14 11 2009
Rossavita (10:56) :

Se strinjam, tudi jaz sem žalostna.

14 11 2009
direktni (12:38) :

Ne gre za negativce, ampak dejstvo je, če se to ne bi zgodilo sedaj, bi se pa kdaj drugič, o tem sploh ne dvomim. Obenem pa sem prepričan, pa čeprav me “popljuvate” vsi drugače misleči, da si takšni egoisti NIKOLI ne bi smeli omisliti družine, žene (pa čeprav bivše), otrok, kajti njihova prvinska ljubezen so pač gore. Zato so mi komentarji o tem, kako je bil dober oče ipd. , res popolnoma deplasirani in neprimerni. Bil je, in bo, legenda med alpinisti, in žalosten sem, res, zelo, čeprav ga nikoli nisem srečal, nisem ga poznal, a sem ga razumel. In našel je svoj mir tam, kjer je bilo njegovo srce …. žal prezgodaj.

14 11 2009
kandela kandela (13:16) :

Direktni, omisliti si žene … A misliš, da si mati njegovih otrok ni želela družine z njim? Jaz mislim, da sta za take stvari potrebna dva in v tem primeru ne verjamem, da se je družina “pač zgodila”. Verjamem pa, da so ga tako ona in otroka, kakor vsi njegovi bližnji, čeprav jih je bilo sigurno kdaj presneto strah zanj, imeli neizmerno radi in so ga pri njegovi ljubezni do gora podpirali, kolikor so lahko. Če imaš nekoga res rad, ga podpiraš tudi v stvareh, ki se tebi mogoče ne zdijo pametne ali jih sam enostavno ne moreš razumeti, ampak ljubezen je po mojem mnenju tista, ki zmore vse, tudi to, da se sprejme take stvari; čeprav si predstavljam, da je, še posebej zdaj, to zelo zelo težko …
Tako ali tako si moramo pa priznati, da je vse pametovanje, ki ga zganjamo tisti, ki Tomaža nismo res poznali, čisto odveč in z njim lahko povzročimo samo še več bolečine njegovim …

14 11 2009
NoMercy (14:12) :

jao .. koliko patetike :(
človek je pač umrljiv – vsakdo !! — in Humarju je ratal življenski senj: umreti tam, kjer mu je najljubše :)
itak je imel pa “bad – karmo” – gore ga pač niso marale toliko, kot jih je maral on :) RIP

14 11 2009
direktni (15:33) :

Ja, kandela, otroci so imela pa zagotovo veliko besede pri njegovih odločitvah, si kar mislim. Vrhunski alpinist, o tem pač ne gre izgubljati besed, dejanja govorijo sama zase …. a meni kot očetu moja otroka pomenita NAJVEČ …. in nikoli ne bi zganjal egoizma na njun račun. Tako da o tem, kako so ga podpirali otroci, raje ne bi, O.K.? Edino, kar jim je pač preostalo, ob tem, da so ga seveda zagotovo imeli neskončno radi je to, da so upali na njegovo srečno vrnitev iz njegovih plezalnih avantur. Podpirala ga je verjetno njegovo bivša žena, dokler je ni postavil na “stranski tir”, otroci pa zagotovo na njegove odločitve niso imeli nobenega vpliva. Misliš, da sta hči in sin rekla “Ja, oči, ti kar pojdi plezat”, mmm? Misliš, da ju je sploh vprašal, kaj pa si ona dva mislita o tem? Dvomim, a sem prepričan, da ne. Pa da ne bom zašel in ne bo videti, da imam karkoli proti Humarja, no way. A dejstvo je, da sta ob tej tragediji žrtvi predvsem njegova mladoletna otroka. Amen.

14 11 2009
Dajana Dajana (15:54) :

Direktni: Se pravi… ko ima človek otroke, mora postati njihov suženj in pozabiti nase?

Na njegovi spletni strani piše: Karkoli delaš, delaj s strastjo. Pa še nekaj je pisalo v smislu… Ostani to, kar si. To je napisal avgusta 06:

::::::::::::::::::::::::::::::

Pogled v megleno dolino mi nikdar ne dovoli dalj kot kakih sto metrov sive beline, ko pa se začne usipati sneg se vsa panorama skrči na borih nekaj metrov, v meglenem sneženju, ki ne neha in daje vtis, da tudi nikoli ne bo prenehalo …

V prepojenih vlažnih oblačilih, me vsak premik zopet opomni na brezupen mraz, ki se zajeda v kosti jaz pa si zaradi ohranjanja moči ne privoščim nobenega drgetanja več … Drget bi me sicer ogrel za kak trenutek ali dva, a zavedal sem se, da mi to ohranitveno početje pije moči, pije dneve življenja, jaz pa sem želel živeti, živeti še en dan več, pa četudi bi bil to zadnji…doživet v bolečini in spokoju obenem, … jutro za jutrom, dan za dnem, večer za večerom …

Koliko dni mi je še ostalo? Koliko še lahko zdržim? Do kdaj?
… v blodnjaku misli , upanja včasih že brezupa, iščem odgovore, smisel, sporočilo, spoznanje… in ko si ne zmorem postaviti nobenega vprašanja, spustiti nobene misli, takrat se izklopim, takrat po nekaj globokih vdihih, odidem, …odidem v svet brez časa, prostora, bolečine, misli in spoznanj…

.. .so trenutki, ko se čas ustavi, ni včeraj ni danes,
jutri ne pride nikoli, samo si,
ko zaživiš kot komet na nebu za delček sekunde,
ujet v brezčasje prostora, ki ga ni.
Piti pri izviru, je danost v blagoslovu stvarnosti,
včasih je dovolj že poklonjen nasmeh, dotik tople dlani, rosen pogled, ki ne potrebuje besed,
takrat, samo takrat se za trenutek ustavi čas tudi tebi…

Koliko danosti, blagoslova in sočutja mnogih sem bil oz. smo bili deležni, še danes ne zmorem doumeti povsem.

Vsem, ki ste mi pomagali rešiti življenje še enkrat iskrena hvala.
Tomaž

::::::::::::::::::::::::

Prekopirano od tu: http://www.humar.com/index.php

14 11 2009
Joco (16:01) :

smrt fašizmu

14 11 2009
Špelca (20:06) :

Ej, zakaj toliko besed, sploh o stvareh, ki nikogar, razen njega samega in njegovih najbližjih, ne brigajo. Imel je družino, imel je otroke, družina in otroci so imeli njega – tako in toliko kot so se dogovorili sami. To so njihove privatne stvari.
Zaradi ljubezni do gora ni bil egoist – bil je ljubitelj gora.
Nikjer ni določeno, da človek ne sme uživati v družinskem krogu in zraven imeti še strast do polnega življenja. In obratno: živeti polno življenje in imeti ob tem družino. (Garty, ta del komentarja ni namenjen tebi, ker ti zagotovo razumeš)

Kandela je napisala krasno: “Če imaš nekoga res rad, ga podpiraš tudi v stvareh, ki se tebi mogoče ne zdijo pametne ali jih sam enostavno ne moreš razumeti, ampak ljubezen je po mojem mnenju tista, ki zmore vse, tudi to, da se sprejme take stvari”
Ja, in včasih moraš človeka, ki ga imaš rad, spustiti od sebe stran – tudi to je ljubezen.

Prav s tem, da je našel ljubezen svojega življenja – gore – in se k njej brezpogojno vračal in ji izkazoval ljubezen in spoštovanje, je dober zgled svojim otrokom – da vedo, da če si nekaj želiš, tudi narediš vse, da bi tisto imel, doživel, da bi uspel.

Tomaž je ljubil gore, privlačile so ga do te mere, da se je znova in znova vračal v njihovo bližino. Mogoče je zdaj precenil moči. Mogoče bi moral ostati v dolini in se posvetiti drugim stvarem. Mogoče bi že zdavnaj moral biti na nek način mentor mladim plezalcem, sam pa se ne bi več izpostavljal takim nevarnostim. Vsaj jaz bi mu tako svetovala. A verjetno ne bi upošteval nasveta, saj sta ga v gore vlekli ljubezen in strast (če bi mene nekaj tako privlačilo, zagotovo ne bi ostala doma in si rekla, eh, naj drugi živijo polno in naj si drugi izpolnjujejo svoje največje želje, jaz bom pa na kavču čakala, da moje življenje mine) Mogoče pa je enostavno prišel njegov čas, ki bi ga ujel, kjer koli že bi bil v danem trenutku.

Ja, garty, odšel je. Za vedno. Škoda.

(Garty, oprosti, da sem napisala dolg komentar in da se po stari navadi nisem šalila, a smrt nekoga ne more biti razlog za šale in nebuloze in skeče.)

Naj počiva v miru, naj se njegovi najbližji spominjajo lepih trenutkov z njim.

14 11 2009
gartyfarty Anonimnež (20:47) :

amen

15 11 2009
sanja (13:50) :

Dajana, tvoje izjave me naravnost čudijo. Si morda že kdaj slišala definicijo o tem, kdaj je človek pripravljen za resno zvezo, za to , da si ustvari družino ?Očitno ne – ti bom jaz povedala – Takrat, ko se je pripravljen odpovedovat. Otroci so odpovedovanje – ko pridejo na svet, si zanje odgovoren in takrat se je treba marsičemu odpovedati – to je namreč davek, ki ga plačaš. Tu ne gre za nikakršno suženjstvo, ampak odgovornost, ki jo ljudje čutijo do otrok.
Življenje je sestavljeno iz različnih faz, a vsaka je aktualna v določenem času. Tomaževa žena ga je razumela in ga podpirala, preživljala marsikaj in otroke povečini sama vzgajala. Ko je trepetala zanj, že leta 2005 reva ni vedela, da je on priprave in aklimatizacijo porabil za to, da se je skurbal z Majo Roš in potem ženo in otroke takoj po vrnitvi domov postavil pred vrata.

Res je, da kar delaš, delaj s strastjo – tudi otroke delaš s strastjo…….Ljudje kot je bil Tomaž Humar in ki se zapišejo tako nevarnemu življenju, bi bilo bolje, da si družine sploh ne bni ustvarili. Je že tako, da se moraš v življenju včasih odločiti in ne moreš sedeti na dveh stolih hkrati.

Tomaža Humarja kot vrhunskega alpinista želo spoštujem in v končni fazi tudi ni bil slab človek, a mislil je zgolj nase. Kaj bi se zgodilo, če bi se tudi njegova žena ukvarjala s kakšnim extremnim športom in tvegala, da bi otroci postali sirote ?????
Sicer pa je svojo porcijo dobila tudi Maja Roš, ki jo je tako kot ženo in otroke postavil pred vrata, podobno kot Davo Karničar, s katerim je tudi bila na eni izmed odprav in mu je ravno tako kot Humarju razdrla družina, a ji je kmalu pokazal vrata.

15 11 2009
Dajana Dajana (14:12) :

@Sanja: A si ti že slišala za etiko in za to, da se privatne stvari ne opravlja po širnem internetu? Kaj pa koga briga, kdo je koga postavil pred vrata? A je to moja stvar? A je to tvoja stvar? Tomaž Humar je mrtev in se sploh ne more braniti! Kdo si pa ti, da boš zdaj sodila??? A zaradi tega, ker je imel otroke, bi moral nehal plezati? Kdaj bi lahko plezal? Takrat, ko bi mu žena dovolila? Ko bi mu otrok dovolil? Ko bi mu bralci – komentatorji na Siolu dovolili?

A zdaj, če se jaz z nekom poročim, Sanja, bom pa morala biti do smrti z njim, tudi, če sploh ne paševa skupaj? Ali on z mano? In če imam slučajno otroke z nekom, potem bodo otroci razlog za to, da ne bom delala, kar resnično želim? Pa še nekaj… nehajte se že zgovarjati na družino, na partnerje in na otroke…

@Garty Farty: Prosim cenzuriraj Sanjin komentar tam, kjer govori o imenih in priimkih ljudi. Hvala.

15 11 2009
IGy Poop (19:34) :

Sej je res škoda človeka da umre pri 40-ih, apmak si nekako do mišljam (alpa tolažim), da bi si mogoče on sam želel točno tako umret, če bi že lahko izbiral. P.I.R.

15 11 2009
Špelca (20:05) :

Sanja, s svojimi besedami si prevzela vlogo boga, boginje in še sodnice, pa sodiš o privatnih stvareh nekega človeka, povrh vsega pa ogovarjaš v svojem komentarju kar nekaj ljudi.
Tomaž in tudi drugi ljudje se sami odločajo o svojem življenju in ne potrebujejo Sanj ali Direktnega, da jim sodijo in jih pritlehno ogovarjajo.

15 11 2009
Špelca (20:06) :

Svet in ljudje v njem niso zgolj črni (slabi) in beli (dobri).

17 11 2009
jules (06:00) :

Dajana je seveda idealen stars (kolikor vem, je pri njej doma parkrat morala posredovati policija), zato ni cudno, da zagovarja Humarjev nacin zivljenja.

17 11 2009
Dajana Dajana (07:01) :

Gartyfarty: Če imaš kaj etike, izbriše tale post, prosim.

17 11 2009
Dajana Dajana (07:06) :

Jules: Na internetu se da preverjat IP-je. Na internetu ne moremo brez posledic nikogar obtoževati, širiti govoric, laži itd, tudi, če smo anonimni. Na Siolu so bile že tožbe zaradi laži, torej, je popolnoma vseeno, naj neki anonimni Jules ali Sanja pomislita, kaj bosta tukaj pisarila.

Garty: če ne boš izbrisal tega posta, bom zahtevala od Siola, da ga izbriše, ker se opleta z osebnimi podatki po internetu, kar je kaznivo tudi po zakonih te države!

17 11 2009
jules (16:14) :

To sem prebral na tvojem blogu, Dajana. Ti nenehno govoris osebne stvari o sebi. Lol.

19 11 2009
IGy Poop (17:47) :

Damjana, dej ne teži, mal ce samoignorije pa more bit, mar ne.

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !